|
 |
 |
![]()
|
Zgodovina PGD VIČ
Gasilstvo je tesno povezano s kraji in prebivalci,
ki so v danem času za očuvanje svojega premoženja ustanavljali gasilske
požarne brambe. Tudi v takratni naselbini Vič in Glince, ki se je
razvila na jugozahodnem delu Ljubljane in je najstarejši del
predmestja Ljubljane, - iz mesta skozi Vič še danes vodi
najvažnejša ljubljanska prometna žila, Tržaška cesta, ki
je zgrajena na temelju rimske ceste - kjer so bili prebivalci predvsem
trdni kmetje, ki so vse do dograditve južne železnice živeli od
prevozništva raznega blaga iz Ljubljane v Trst in nazaj, so se
že davnega leta 1872 odločili, da ustanovijo svojo gasilsko obrambo.
Vič je po zabeležkah postal samostojna občina leta 1825. Prvi župan je
bil WOHLMUT, (p.d. Pemc-cov) gostilničar na Glincah. Sledil mu je
ANDREJ SCHREY (lastnik parnega mlina pri današnji tovarni
"Tovil"), BOŠTJAN SELAN (p.d. Mežnar-jev), kjer je bila
mežnarija za cerkev na Rožniku, od katerega je prevzel županovanje
ANDREJ KNEZ (p.d. Kovač-čev), prvi narodno zavedni župan, ki je leta
1868 sopodpisal oklic za vižmarski slovenski tabor.
Dokaj nagel razvoj občine Vič in s tem povezana tudi večja nevarnost
požarov je vodila župana ANDREJA KNEZA, da je skupaj z opekarnarjem na
Vrhovcih TOMAŽEM LOČNIKARJEM, GAŠPERJEM
ŠUŠTEŠIČEM in ERNESTOM LANGOM, posestnikoma na
Viču, ustanovil 22. novembra 1872. leta, PROSTOVOLJNO POŽARNO BRAMBO VIČ - GLINCE,
kot tretje gasilsko društvo v takratni deželi Kranjski in
sprejel v gasilske vrste 20 članov, pri čemer ni bila pomembna njihova
verska, politična ali narodna pripadnost. Izvoljen je bil tudi za
prvega načelnika.
Že naslednje leto so zgradili gasilski hram in kupili ročno dvokolesno snemalno brizgalno in ostalo gasilno opremo.
Mlada požarna bramba je imela težko nalogo že 23. aprila 1877. leta, ko
je požar na Viču zajel 12 hiš, 22 gospodarskih poslopij, 12
kozolcev in mnogo manjših zgradb.
Do konca devetnajstega stoletja je za viško-glinške
gasilce značilna močna povezanost obeh naselbin. Vse prireditve so se
dogajale na Glincah, čeprav so bile ozemeljsko gledano dosti
manjše od Viča, vendar so imele zelo gospodarne in napredne
kmete, trgovce, tovarnarje in gostilničarje. To se ni odražalo samo na
gasilskem, ampak tudi na gospodarskem, kulturnem in športnem
področju.
Biti član gasilske brambe je bila velika čast za posameznika, saj so
bili pogoji za včlanitev dokaj strogi in obvezujoči. Iz zapisnikov sej
zasledimo, da so zaradi neudeležbe na vajah, nedelavnosti, obrekovanja
in nedostojnega obnašanja kaznovali člane večinoma z
izključitvijo.
Zelo pomembna je bila tudi skrb za obolele člane društva. Z
ustanovitvijo bolniške blagajne 1898. leta je bila zagotovljena
denarna podpora članom, ki so zboleli ali se poškodovali.
Organizirana je bila na osnovi samopomoči, tako da je moral vsak
društvenik mesečno vplačati določen znesek posebej za to
imenovanemu bolniškemu blagajniku.
Novo stoletje so proslavili s slavnostno blagoslovitvijo povečanega gasilskega hrama, nabavo nove štirikolne brizgalne
in se 7. in 8. decembra 1903. leta soočili s "silno močjo podivjanih
voda, ki je kruto gospodarila po viško - glinški občini,
preplavila okrajno in državno cesto, vdrla v hiše, shrambe,
kleti in hleve, zelo velika nevarnost je bila ne le za imetje, temveč
tudi semtertja za življenje ljudi in živali."
Zadnje gasilsko slavje na Viču pod Avstro - Ogrsko je imelo
društvo 28. junija 1914 ob priliki proslave 40-letnice
društva od sprejetja statuta, ki ga je združila z zborovanjem
Slovenske deželne gasilske zveze za Kranjsko in župnim zletom
ljubljanske gasilske župe. Slavje je bilo ravno na dan, ko so padli
usodni streli v Sarajevu in ko je bil ubit prestolonaslednik Franc
Ferdinand, kar je bil neposreden povod za I. svetovno vojno.
Društvo je prenehalo z delom. V dom so prišli vojaki, ki
so večinoma opreme poškodovali ali uničili. Od 39 delavnih
članov je bilo takoj moboliziranih 11 članov, kasneje pa še 15
članov sposobnih za vojaško službo.
Skupna država SHS, ki je bila ustanovljena 1918. leta je prinesla tudi
v gasilske vrste vrsto sprememb. Člani društva so tako sprejeli
enotna gasilska pravila Jugoslovanske gasilske zveze, Ljubljana, ki so
opredeljevala organizacijo gasilcev, njihovo osebno opremo in opremo
društev.
S proslavo 50-letnice društva 8. julija 1923 so bili postavljeni
trdni temelji požarne obrambe na Viču in Glincah. Kljub začetnim
težavam so z velikim trudom vodilnih članov društva in ob
podpori krajanov ter podpornih članov - ti so s svojimi prispevki
pomagali pri nakupu gasilskega orodja in opreme - ohranili enotnost in
udarno moč društva.
Skrbeli pa so tudi, da se je organizacija ubranila pretiranih
političnih pritiskov - ki sicer v društvu niso bili dovoljeni,
so pa obstajali - in uspešno prebrodila organizacijske spremembe
gasilstva v pred in povojnem obdobju. Gasilce je na tej težavni poti
vodila predvsem njihovo humano poslanstvo, pomagati ljudem v nesreči.
Načelnik Ivan Gašperin se je kasneje večkrat spominjal, koliko
težav je imel, ker v društvo ni maral raznih strankarskih
prepirljivcev, nasilnežev, pijancev in drugih, ki bi jim delali sramoto
in težave.
Nagel razvoj gasilske opreme in tehnike, vedno večje vključevanje
krajanov v gasilske vrste je pogojevalo članom društva, da si
zgradijo nov gasilski dom, saj gasilski hram, že dolgo let ni več
zadoščal potrebam društva. Lahko zapišemo, da ni
minil niti eden občni zbor, da ne bi govorili o gradnji novega doma že
od 1898. leta, ko so prvič razpravljali o gradnji novega doma.
Skozi vsa ta leta se je pojavljalo vrsto problemov okrog dodelitve
zemljišča, ki je bila v pristojnosti občine, neenotnost v
gasilskih vrstah, kje naj dom stoji, - na Viču, Glincah oz. Rožni
Dolini - velikost doma in predvsem pridobivanje finančnih sredstev.
Šele predlog načelnika Ivana Gašperina, ki je na občnem
zboru 23. februarja 1930 predlagal, da stari gasilski hram
porušijo in na tem zemljišču zgradijo novega, je bil
odločilen za takojšen začetek gradnje. Za načrt so zaprosili
arhitekta Jožeta Plečnika, ki se je po ogledu lokacije "zelo razveselil, rekoč, da je to lep in krasen prostor, ter da bo to en lep kraj predmestja."
Dom je bil zgrajen in vseljiv v letu dni, kar je bil pravi podvig za
tiste čase. Slavnostna blagoslovitev novega doma je bila ob priliki
60-letnice društva 9. julija 1932. Kronist je zapisal, "da
so številni gostje, gasilci in občani, po ogledu doma složno
ugotovili, da ima Vič najmodernejši in največji gasilski dom v
Dravski banovini."
Kljub finančnim težavam - odplačevati so morali še dolg za
gasilski dom - so 1935. leta kupili novo prenosno motorno brizgalno
Rosenbauer, ki je imela kapaciteto 600 l-min, Blagoslovili so jo 5.
julija 1936. leta pod pokrovitejstvom župana mesta Ljubljane dr. Jura
Adlešiča. To leto so občino Vič priključili k mestu Ljubljana,
zato je prišlo tudi do spremembe naslova društva v "PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA LJUBLJANA - VIČ".
Večletna želja viških gasilcev, da bi kupili gasilski avtomobil, se jim je uresničila za proslavo 65-letnice obstoja društva, ki je bila 4. julija 1937. leta.
Dnevnik "JUTRO" je 5.7.1937 objavil med ostalim:
"Na Viču so v nedeljo 4. julija doživeli v zvezi s 65-letnico obstanka
domače gasilske čete pomembno, veličastno slavje, ki je vnovič
izpričalo, da v najširših plasteh našega naroda
še zmerom ne manjka pravega, plemenitega ognja za človekoljubno
in nacionalno delo... Tako so svojo 65-letnico združili z nabavo novega
orodnega avtomobila, ki spada brez dvoma med najmodernejše,
najlepše vozove te vrste, kar jih ima gasilska družina v državi
v obratu. Novi gasilski avto je popolnoma zaprt. V njem ima prostora 18
do 20 mož.... Za prostorom za moštvo so posebni prostori za 800
m cevi, za motorno brizgalno ter razne gasilske potrebščine.
Streha pa bo nosila raztezalno lestev 12 metrov visoko."
Pravi ognjeni krst novega avtomobila so imeli viški gasilci 20.
junija 1938, ko je izbruhnuil velik požar v Združenih opekarnah na
Vrhovcih. Požar je bil tako silovit in obsežen, da ga je osem gasilskih
enot komaj pogasilo šele naslednji dan proti večeru. Bližnji
potok Gradaščica, iz katerega so gasilci črpali vodo z motornimi
črpalkami, so tako izpraznili, da ni bilo več vode, ker je bil dotok
premajhen. Viški gasilci so sodelovali pri požaru s 40 možmi in
razvili 500 m cevi.
Bližajoča nevarnost vojne je bila odločilna, da so 1940. leta kupili prikolico
za gasilski avto-navijak za cevi, odprli "sobo za nočno gasilsko službo
in pripravljenost" in 1941. leta še eno motorno črpalko ILO.
Med drugo svetovno vojno je dom zasedla italijanska in kasneje
nemška vojska. Delo v društvu je zamrlo do 18. avgusta
1945, ko so imeli prvi povojni občni zbor, vendar so bili še
vedno zelo omejeni s svojim delovanjem, ker so dom uporabljale
partizanske enote še do pomladi 1947. leta.
To leto je društvo proslavljajko 75-letnico svojega obstoja.
Proslava je bila po obsegu, številu udeleženih gasilcev (preko
1000) in drugih obiskovalcev prava manifestacija gasilstva na Viču.
Povojno obdobje je dalo tej prireditvi še dodaten pomen, saj je
bila ljudska oblast naklonjena tovrstnim množičnim prireditvam.
Delo v društvu je potekalo v naslednjih letih v skladu z novim
Zakonom o prostovoljnih gasilskih društvih, ki je bil sprejet
1948. leta. Društvo se je vključilo v Okrajno gasilsko zvezo in
kasneje z upravno razdelitvijo Ljubljane v Mestno gasilsko zvezo leta
1949
Proslavo 80-letnice obstoja društva 1952. leta so obeležili z
razstavo gasilskega orodja in opreme v gasilskem domu, svečano
akademijo, prevzemom gasilskega prapora, veliko parado in vajo na osnovno šolo Vič.
Društvo se je v naslednjih letih soočalo z novim velikim
problemom, kako kupiti nov gasilski avto, ker se za stari avto ni
dobilo več rezervnih delov in je bil nezanesljiv v slučaju akcije.
Večletna želja se jim je izpolnila 1963. leta, ko so ob proslavili
90-letnice obstoja društva prevzeli nov avto TAM-2000.
Za 100-letnico društva, ki je bila 1972. leta lahko
zapišemo, da je bila proslava celotnega Viča. Na osrednji
proslavi 28. maja se je zbralo pred gasilskim domom preko 1000 gasilcev
in krajanov, ki so prisotvovali veliki paradi gasilskih enot in
prevzemu novega kombiniranega
gasilskega avtomobila TAM-5500, otvoritvi zgodovinske sobe v gasilskem
domu in izzidu prve kronike viškega gasilskega društva:
"Sto let gasilskega društva Ljubljana - Vič".
Viški gasilci so s to proslavo simbolično zaključili sto letno
obdobje in ostali društvo, ki je dobilo pomembno mesto ne le na
Viču, ampak tudi v mestu Ljubljana. Iz društva so izšli
pomembni možje, ki so bili pomembni organizatorji in soustvarjalci
razvojnih sprememb gasilstva v republiki Sloveniji in Jugoslaviji.
Začetek drugega stoletja delovanja društva je bilo prav tako
delavno. V gasilskem domu so napeljali centralno ogrevanje (1973),
asfaltirali dvorišče doma (1974), kupili mala motorno brizgalno
"TOMOS" (1976), zamenjali ostrešje gasilskega doma in obnovili
fasado (1977) in 1982. leta slavnostno proslavili 110-letnico
društva s prevzemom kombibusa TAM-75A.
V želji, da bi se društvo čimbolj tehnično opremilo, so 1988. leta kupili terensko gasilsko vozilo LADA-NIVA 1600 in 1989. leta avtomobilsko prikolico, ki je opremljena za gašenje gozdnih požarov.
Leto 1990 je veljalo za leto sprememb. Nove politične spremembe,
decemberski plebiscit, ki je izrazil voljo državljanov po osamosvojitvi
Slovenije, kateremu je sledila v letu 1991, ko je Slovenija postala
samostojna država, desetdnevna vojna.
Viški gasilci so od 27. junija do 4. julija imeli v gasilskem
domu stalno dežurno ekipo, ki je bila v pripravljenosti z vso gasilsko
opremo. V času vojne so pregledali in usposobili zaklonilnike na svojem
požarnem okolišu, imeli krajši tečaj praktične uporabe
ročnih gasilskih aparatov za krajane Viča in sodelovali pri
gašenju sestreljenega helikopterja v Rožni Dolini.
Po vojni so oskrbovali enote TO z vodo na Rožniku, ker je bil v času
vojne poškodovan rezervar z vodo.
Proslavo 120-letnice društva so 1992. leta obeležili z blagoslovitvijo sv. Florjana
na pročelju gasilskega doma, za katerega so darovali gasilci in krajani
potrebna finančna sredstva. Osrednja proslava je bila 27. junija in se
je pričela z veliko gasilsko vajo, parado gasilskih enot in otvoritvijo prenovljene zgodovinske sobe v gasilskem domu.
1994. leta po sprejetju Zakona o varstvu pred požarom in Zakona o
gasiltvu je bila na Florjanovo nedeljo 8. maja slovesnost, ko je
društvo prevzelo nov gasilski prapor. Blagoslovitev prapora je bila v farni cerkvi na Viču ob prisotnosti 60 gasilcev.
To leto so se pričele tudi priprave na proslavo 125-letnice obstoja
društva. V jesenskih mesecih z adaptacijo podstrehe gasilskega
doma, prenovo enosobnega stanovanja in preko 100 m2 prostora za
zgodovinsko zbirko gasilskega društva, pregledoval se je
zgodovinskih arhiv in pričelo se je zbiranje gradiva za knjigo o
zgodovini viških gasilcev.
V letu 1996 in začetku 1997. leta je bil zgrajen prizidek k domu -
garaža za gasilsko orodje in opremo. Kupljen je bil nov avtomobil VW
kombi - Synhro, visoktlačna črpalka "Zebra" s prilkolico s potrebno
dodatno opremo, izdana je bila knjiga Franca Severja "Viški
gasilci skozi čas", ki ni samo kronika matičnega društva, ampak
zajema tudi zgodovino gasilstva od prvih začetkov, leksikonsko
pojasnenih posameznih zgodovinskih dogodkov, osebah in političnih in
gospodarskih spremembah v takratnih ekonomsko družbenih razmerah in
urejena zgodovinsko zbirko društva.
Proslava 125-letnice društva se je pričela 14. junija, ko je
bila velika gasilska vaja na objekt “Vinoceta” in 21.
junija, ko je bila osrednja proslava pred gasilskim domom na Viču z
veliko parado in prevzemom novega gasilskega avtomobila in visokotlačne
črpalke, otvoritvijo nove garaže in zgodovinske zbirke viškig
gasilcev.
29. junija 2002 je bila velika proslava v počastitev 130-letnice
obstoja društva. Organizirana je bila velika gasilska vaja na
poslovni objekt ESTOPARK, Cesta na Brdo 85, na kateri je sodelovalo
dvanajst gasilskih enot GZ Ljubljana. Prikazano je bilo notranje in
zunanje gašenje, reševanje ljudi iz višin in
reševanje ukleščenih potnikov iz vozila. Po vaji je bil
zbor gasilskih enot pred gasilskim domom. V spremstvu godbe na pihala
je bila parada operativnih gasilcev po Viški cesti do
igrišča OŠ Vič, kjer je bila osrednja proslava.
Člani društva pa so imeli veliko željo, da bi nabavili nov
gasilski avto, saj je TAM-5500 iz leta 1971 nujno nadomestiti s
sodobnejšim vozilom. Vsa razložljiva sredstva, nabirke
prostovoljnih prispevkov in dobiček od vsakoletnih veselic so bila
namenjena za realizacijo te naloge. S pripravami se je pričelo v letu
2004 in že naslednje leto je bilo kupljeno novo podvozje MAN in
izdelana nadgradnja, tako, da ima danes društvo sodobno gasilsko
vozilo GVC 16/25, ki je bilo prevzeto na slavnostni proslavi ob priliki
135-letnice obstoja društva.
V jubilejnem letu ima društvo 72 članov, 5 častnih članov in preko 3000 podpornih članov.
Društvo je prejelo sledeča odlikovanja: RED sv. SAVE V.
STOPNJE-1937, GASILSKO PRIZNANJE I. STOPNJE -1963, VATROGASNA ZVEZDA I.
STOPNJE-1964, ORDEN ZASLUG ZA NAROD SA SREBRNOM ZVEZDOM-1965, GASILSKO
PRIZNANJE II. STOPNJE-1965, ODLIKOVANJE ZA POSEBNE ZASLUGE-1971 IN
VATROGASNA ZVEZDA II. REDA -1981.
135 let so tako viški gasilci pomagali ljudem, ki so jih
poklicali. To so leta z več desettisoči urami trdega dela v
društvu in na akcijah. Nikoli niso želeli plačila za to delo,
veseli pa so bili besede zahvale. Z delom so premagovali vse težave.
Podpirali so jih ljudje, revni in bogati, vseh družbenih slojev in
razredov.
Odnos do gasilske zgodovine, veteranov, funkcionarjev in
najstarejših članov društva je bil vedno
spoštljiv. Vsak posameznik je po svojih močeh in sposobnostih
primaknil svoj kamenček v bogat mozaik, ki ga je društvo
sestavljalo polnih 135 let.
Hvaležni so jim za vse humane ideje gasilstva. Gasilski dom je postal
drugi dom, v katerem so gasilci preživeli velik del svojega življanja
in prepričani smo, da jim ni bilo nikoli žal, saj so sledili geslu "V SLUŽBI LJUDSTVA - NA POMOČ !"
Franc Sever - Nani
|
|
|
|
|
POSTANI MLADI GASILEC - GASILKA
|
|
|
|
|
|
|
|
INFO - PRIJAVNICA
Pošlji nam
svoje podatke: ime, priimek, naslov, telefonsko številko,
e-poštni naslov in sporočili ti bomo več informacij ali pa nas
pokliči na 01/257 10 70 oziroma se oglasi v našem gasilskem domu.
|
|
|